Prva stvar, vemo, da je umor najhujše kaznivo dejanje, za drugo pa vemo, da je prekršek o javnem redu in miru. Toda prioriteta reševanja na notranjem ministrstvu takratnem, poudarjam, da Zakon o policiji še ni veljal, vsaj današnji zakon, ne, je bila naslednja. Z umorom so se ukvarjali kriminalisti s srednješolsko izobrazbo iz Celja, vsaj prvih 10 do 15 dni, s primerom kršitve javnega reda in miru, ki sem ga opisal, pa kriminalistična služba na državni ravni, torej vrh kriminalistične policije.