V znesku to pomeni, če pa gledamo samo na eno leto, namesto 960 tisoč evrov 2 milijona 400 tisoč evrov. Že ta znesek ni tako majhen, da o njem ne bi veljalo razpravljati oziroma potrditi tega amandmaja, ki omogoča nižje provizijske stroške, ne da bi za to bili v kakršnikoli opreki s katerokoli direktivo in ne da bi zaradi tega bil prikrajšan državni proračun. Bodo pa s tem ti krediti bolj dostopni in bolj ugodni za tiste, zaradi katerih ta zakon pravzaprav sprejemamo.