Se mi pa, seveda, v teh časih, ko dam prav starim, ki so rekli: "Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača," da je vsak še tako na videz droben in nepomemben varčevalni ukrep vendarle pomemben prispevek v naš odnos do stvari. Ker mi smo sedaj, da tako rečem, kontaminirani od razsipnosti, od življenja na nezasluženem, nepridobljenem, na kreditih, to se je od nas iz tiste države preselilo, po kateri se nekateri tako radi zgledujejo, ampak vendarle, če gledamo, kako se porabljajo sredstva, ki jih zdaj namenjamo, recimo v okviru zagotavljanja toplega obroka za dijake, me skrbi, ko slišim s posameznih šol, koliko hrane gre v nič, da ne govorimo o drugem, koliko dodatnih interventnih sredstev bo treba za to, da se bodo razdeljevalnice hrane uredile na tak način, da bo obrok tudi kulturno použiti. In o teh stvareh je bilo verjetno premalo razmisleka takrat, ko se spustimo v kritiko levo in desno.