Ta kriza je priložnost, da ugotovimo, da pohlep, ki je zadnjih 40 let poganjal zahodno gospodarstvo, ni gorivo tega sveta. Da je lahko gorivo tega sveta človek in njegova fantastična ustvarjalna moč, možnosti, ki jih imamo v tem, da saniramo posege v okolje in naravo, da zavarujemo naravne vire, kot sta voda, čist zrak, in v končni fazi tudi skupnost, ki smo jo v zadnjih dvajsetih letih samostojne slovenske države v veliki meri izgubili in to skupnost je treba okrepiti zato, da prepad med državo in posameznikom ne bo tako velik, ampak da preko skupnosti državo približamo človeku in mu na ta način zagotovimo temeljno varnost. In prav odsotnost te varnosti in teza, da je strah tisti, ki poganja stvari naprej, je temeljna napaka neoliberalne doktrine.