Dokončnih odločitev tako ali tako ni, ker če bi te rešitve bile, bi, kot sem že uvodoma rekel, bili mi visoko zaslužni za še kaj drugega, ne samo za tisto, kar opravljamo v Državnemu zboru. Zato pravzaprav nimam druge izbire, kot da se umaknem iz te dvorane za toliko časa, da ne bom šel res domov s slabo vestjo, da delam krivico, da delam škodo, delati pa moram po svoji najboljši vesti. Mislim pa, da gre pri tej stvari preprosto za to, da na eni strani verjamem Vladi, da je na takšen način, kot je pristopila, da poskuša iskati rešitve pa da na drugi strani vendarle skrbi za to, da bo celotna stvar vzdržala - kje bomo prišli skupaj, kako bomo na koncu izpeljali.