Ustanovitelj vrta je bil Idrijčan, duhovnik, profesor na ljubljanski gimnaziji, ki je kot prefekt podpisoval tudi Prešernova spričevala. Bil pa je obenem odličen botanik, ki so ga cenili tudi zunaj tedanje Kranjske, na primer, na cesarskem. Od ilirskih provinc do samostojne Slovenije je vrt marsikaj doživel in preživel.