Zgodba šentviškega predora je zagotovo še bolj živa, da je ni treba posebej obnavljati. Ne gre le za prekoračitev sredstev, ki so bila porabljena za gradnjo tega predora, gre tudi za sramotno izvedena dela, ki se odražajo v odpadanju ometa in stalnem zapiranju predora, saj je bil ne nazadnje ta predor tudi nevaren za vse udeležence v prometu.
Vsem, ki so delali v tem poslu, nosilec pa, kot vemo, je bil SCT, zagotovo ni mogoče reči, da so delo opravili dobro.