In pri ukrepih, ki jih tudi lahko sklad uvede - namreč, sklad je neke vrste paradržavni sklad, torej ni vezan na pravila javnih financ v tem smislu, da odloča Državni zbor o tem, kaj naj bi sklad počel s tem denarjem, ampak je sklad pravzaprav samostojna ustanova, ki ima kar nekaj sredstev, s katerimi lahko razpolaga v skladu s programom in načrtom, ki ga sicer sprejema svet sklada in nadzira potem nadzorni odbor. In ti ukrepi se nanašajo predvsem na 15 tisoč zakupnikov kmetijskih zemljišč, 15 koncesijskih podjetij, ki imajo sklenjene koncesijske pogodbe, pa tudi na številna druga podjetja ali posameznike, ki sklepajo pogodbe za določena dela pri upravljanju z državnim premoženjem. In zelo pomembno je, da se zavedamo, kakšne pogoje bomo vzpostavili v teh izjemno zahtevnih časih do gospodarskih družb na področju kmetijstva, ali bodo te zakupnine rasle in jim pravzaprav oteževale njihovo delovanje, ali bomo koncestnine poskušali dvigovati do nivoja, ki
bo že ogrozil nenazadnje tudi uspešno delovanje in razvoj teh podjetij, ali pa bomo prisluhnili trenutni gospodarski in finančni krizi in poskušali doseči ravnovesje tudi na tem področju.