Pa vendar, če pogledamo samo strukturo prihodkov, ugotovimo, da gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči prispeva 4 milijone 389 tisoč in 908 evrov, prihodki od odškodnin za gospodarjenje z državnimi gozdovi, torej od koncesij znašajo 6 milijonov 476 tisoč in 358 evrov ter prihodki od prodaje nepremičnin 7 milijonov 704 tisoč 607 evrov. Zanimiv podatek, ki ga dobimo, ko pregledujemo te prihodke, namreč, če je sklad bil v osnovi ustanovljen zato, da gospodari in upravlja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter kmetijami v državni lasti, je na prihodkovni strani zaznati pravzaprav daleč najvišje prihodke pri prodaji nepremičnin. Mislim, da danes lahko že nekako govorimo o tem, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije nikakor ni sklad, ki bi opravljal tisto svojo osnovno dejavnost, da zaokrožuje zemljišče in pomaga pravzaprav tako fizičnih osebam, kmetom kot tudi kmetijskim podjetjem in gozdarskim podjetjem, da uspešno delujejo, ampak se v
veliki meri ukvarja s prodajo nepremičnin in se nekako lahko tudi sprašujemo, ali je to še vedno kmetijsko-gozdarski sklad ali je mogoče nepremičninski.