Zaposleni bi imeli radi takšne in drugačne prioritete, ne vedo pa, kaj so njihove zahteve ali pa nočejo vedeti za njihove zahteve. Ko bi morali vedeti za njihove zahteve, takrat, roko na srce, gredo v bolniško in črpajo mesec dni davkoplačevalski denar, kasneje pa, normalno, v breme države. Zakaj ne bi črpali denarja od zdravstva, od zdravnikov, oni pošiljajo dejansko nebolne ljudi v bolniški stalež.