Varuhinja navaja, da je med letoma 1992 in 1996 ta obveza veljala za tako imenovana socialna stanovanja. Ugotavlja tudi da se dogaja, da razpisov tudi po več let ni, pri čemer posamezniki v naprej niti ne vedo, kdaj bo objavljen morebiten razpis in jim je tako onemogočeno v bistvu prijaviti se za pridobitev kakšnega od stanovanj. Ker je država stanovanjsko oskrbo skoraj v celoti prepustila občinam, ob tem pa ni uvedla morebitnih mehanizmov za spodbujanje reševanja stanovanjske problematike, so priložnosti za izboljšanje stanovanjskih razmer posameznikov zelo omejene.