Danes, ko poslušam nekatere kolege poslance vidim, da je razprava postala res zanimiva in se vam zahvaljujem za iztočnice, ki ste jim nam ponudila s tem tekstom, ki je pravzaprav odraz nekega realnega stanja, ki ga zaznamujemo vsi v vsakodnevnem življenju, v odnosih z našimi volivci in volivkami, z državljani in državljankami, ki nam povedo, kaj se pravzaprav dnevno dogaja tudi v demokratični in do človekovih pravic spoštljivi državi, kakršna Slovenija je. Če izhajamo iz Ustave in naših zakonodaj, sicer ne iz vseh zakonov, lahko hitro ugotovimo, da smo država, ki zgledno uresničuje nekatere temeljne določbe vseh mednarodnih konvencij, listin, ki zagotavljajo varovanje in tudi razvoj človekovih pravic.
To, kar pogrešam, ne le danes, ko sem poslušal poročilo, ampak tudi v prejšnjih mandatih, je občutljivost države, drugih ustanov do vloge varuha oziroma varuhinje človekovih pravic.