Ta radikalnost ministrovega odloka je najbrž izhajala iz njegove lastne odločitve, ker na ministrstvu niso vedeli, da se je pripravljal oziroma Zavod za varstvo kulturne dediščine tudi tu ni sodeloval. Zanimivo pa je, da se s tem odlokom oziroma s to smerjo ni strinjal niti sam dr., direktor Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo, pri čemer vemo, da je na področju v pozitivnem smislu bolj papeški od papeža. Je strokovnjak in je celo sodeloval na arhitekturnem natečaju, ki se je ukvarjal s celotno površino in usmeritvami nadaljnjega razvoja tega prostora.