Ker je tole zadnje poročilo preteklega varuha človekovih pravic, dovolite, da povem svoje mnenje o njegovem delu, za katerega menim in ocenjujem, da je bilo izjemno kvalitetno in da je postavilo zelo visok prag tudi za bodoče varuhe in varuhinje v Slovenije, ter tudi, da je pri svojem delu marsikaj odpiral na nov način, z novimi metodami, ki so bile včasih bolj, včasih pa tudi manj uspešne in tudi med nami odmevne. Vsekakor pa je institut varuha z delom gospoda veliko pridobil v očeh javnosti, v to sem trdno prepričana. V zvezi s poročilom, ki ga danes obravnavamo, pa bi najprej rada opozorila in pozdravila, kot so že tudi nekateri moji predhodniki, izbor, ki ga je naredila varuhinja, pri čemer se bom sama še posebej skoncentrirala oziroma opozorila na pobudo v zvezi z vprašanjem sprejemanja zakonov in vključevanjem civilne družbe, nevladne sfere, stroke, kvalificirane javnosti in podobno pri sprejemanju zakonov.