Recimo, konflikti, ki so bili izpostavljeni med Vlado in predsednikom države, med Vlado in varuhom človekovih pravic, ko je le-ta obvestil Svet Evrope, da je bilo delovanje policije in notranjega ministra ob nasilni preselitvi romske družine v begunsko taborišče nezakonito in protiustavno. Da ne govorimo tudi na pritiske na Ustavno sodišče, o katerih govori poročilo varuha človekovih pravic in tudi o tem, da so vseskozi obstajala trenja med izvršno vejo oblasti in novinarji zaradi želje politike, da bi si podredila medije, kar izvaja, pravi varuh, s spremembami zakonodaje, z menjavami svojih članov v upravnih odborih in urednikov in tako naprej. Skratka, ta aroganca, ki ni povzeta samo v aroganci, ampak v nedopustnosti, je na teh nivojih zelo zaskrbljujoča.