In še bolj zaskrbljujoče je, če že govorimo o tej aroganci, so vsi številni konflikti, ki so se zgodili ne samo na ravni Vlada in varuh, ampak tudi drugje. Recimo, konflikti, ki so bili izpostavljeni med Vlado in predsednikom države, med Vlado in varuhom človekovih pravic, ko je le-ta obvestil Svet Evrope, da je bilo delovanje policije in notranjega ministra ob nasilni preselitvi romske družine v begunsko taborišče nezakonito in protiustavno. Da ne govorimo tudi na pritiske na Ustavno sodišče, o katerih govori poročilo varuha človekovih pravic in tudi o tem, da so vseskozi obstajala trenja med izvršno vejo oblasti in novinarji zaradi želje politike, da bi si podredila medije, kar izvaja, pravi varuh, s spremembami zakonodaje, z menjavami svojih članov v upravnih odborih in urednikov in tako naprej.