Če bomo pristali na to tezo, da ni mogoče o človekovih pravicah razpravljati kot o univerzalnih pravicah in da se o teh stvareh ne moremo pogovarjati z evropskimi institucijami, da se s tem ne smejo ukvarjati komisarji, ki te stvari pokrivajo, potem zelo slabo razumemo naravo človekovih pravic in nisem prepričan, če razumemo tudi temelj naše ustavne ureditve. Zato se mi zdi, da bi bilo potrebno znotraj teh priporočil, ki jih imamo, čeravno to ni potrebno samo po sebi, ampak zaradi političnih diskusij pa morebiti je, pozvati vse, naj spoštujejo avtonomijo varuha človekovih pravic in naj mu predvsem omogočijo, da čim več kompetentnih ljudi zaplete v razprave o naših težavah, ker brez teh razprav, brez dobre diskusije, brez medijev in vsega, mi vzdušja, ki ni zmeraj najbolj naklonjeno pravicam posameznih manjšin in pravicam posameznikom, ne bomo mogli spremeniti na boljše. In tukaj pa dela Vlada in njen predsednik katastrofalno in neodpustljivo napako, da
vsakega, ki ga potegne za jezik in kliče na odgovornost, razglasi za sovražnika.