In le srečni smo lahko tisti, ki v te zgodbe nismo tako ali drugače vpeti. Včeraj sem bil, ne razočaran, ker razočaran v tem Državnem zboru nisem več že nekaj let, ampak bil sem žalosten, ko sem poslušal razprave okrog žepnine za prosilce za azil. Tako v spominu nekje sem imel, da podpisujem včasih, takrat ko pač nadomeščam župana, račune za azile za pse, za mačke.