Kajti, poleg tistih klasičnih naborov, ki jih opredeljuje mednarodno pravo, ki pridejo vedno v poštev za zaščito, to se pravi, glede na vero, nacionalno, etično pripadnost, se v skupinah in skupnosti zmeraj pojavijo tiste posebne okoliščine, ki so specifične za določeno okolje. Zato ni čudno, da španski kazenski zakonik se sklicuje oziroma penalizira tiste skupine, ki so deprivilegirane do rase, ideologij, vere, religij, družinskega statusa, narodnostnega in etnične pripadnosti, do spola, spolne orientacije, bolezni, invalidnosti itn. Medtem ko na Norveškem imajo še več, poleg vere, rase, barve kože itn., etične in nacionalne pripadnosti, govori se o homoseksualni usmerjenosti ali celo življenjskem stilu, da ne govorim o Švedski, kjer imajo vse oblike spolne usmerjenosti in še druge taksativno naštete skupine ljudi.