Nekaj pa jih je še ostalo. In te institucije so opozarjale na številne probleme, na probleme statusa državljanov tretjih držav, recimo na prevode, na policijske postopke, ki so še odprti in jih tudi amandmiramo v nadaljevanju, se pravi tudi na skrajšane postopke, kjer pride do omejevanja gibanja, na prevajanje, na rok za ustavno pritožbo, na pojme rasne škode, na imenovanje svetovalcev za begunce, ki tudi še ostaja odprto, in tudi na pravno pomoč. In to, da je za azilante, slišali smo, da jih je bilo devet v letošnjem letu odobrenih, da so dobili ta status, od 400 prosilcev, ki se znajdejo v državi v hudih, verjetno travmatiziranih izkušnjah, brez znanja jezika in v vseh drugih okoliščinah, ki niso zadovoljive in ki so ne samo emocionalno, psihično in tudi materialno napete, ni problematično, če bi Slovenija vendarle organizirala neko obliko brezpravne pomoči, saj neka formula obstaja, ko bi se lahko zagotovo, če bi se potrudili, ne samo sedaj, mogoče
tudi kdaj v preteklosti, na kakšen način zagotoviti te pravnike, ki menda so tako dragi.