Zraven teh inštitucij pa se nam pojavlja tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica, ki želi svoj obstoj upravičiti tudi s prevzemom določenih nalog pri upravljanju in gospodarjenju z gozdovi. Skratka, številne inštitucije, ki vidijo svoj obstoj in eksistenco v gozdovih, kar pa nekako pomeni, da v Sloveniji še vedno nimamo oblikovanega celovitega in dolgoročnega sistema gospodarjenja, predvsem z državnimi gozdovi. Sam gozd pa bo v prihodnje samo pridobival na pomenu, tako da bo gozdni prostor zagotovo podvržen zahtevam tako okoljevarstvene politike in ohranjanju naravnih gozdov, željam in pravici lastnikov gozdov po zaslužku od posekanega lesa, intenzivni lovski dejavnosti, zahtevam kmetijske politike, turistično-rekreativni dejavnosti in ostalim, ki bodo imeli interes nad gozdnim prostorom.