Priložnosti povečanja finančnega napredka ali, drugače povedano, dohodkovnega položaja na slovenskih kmetijskih gospodarstvih so se v večjem obsegu pokazale in udejanjale po letu 2000, kar časovno sovpada z ustanovitvijo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in torej ti pozitivni rezultati v kmetijstvu ne morejo biti zgolj slučaj, v katerem prizadevanja Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ne bi dala ključnih prispevkov. Uspešna reprezentativnost nekega telesa, ki mora biti sposobno zastopati interese svojih članov iz različnih gospodarskih in socialnih razmer nasproti drugim vladnim in nevladnim organizacijam, je v veliki meri odvisna od njene moči, ki pa se ne nazadnje meri tudi po številčnosti članstva. Velika večina odmerjenih zborničnih prispevkov je plačana, iz česar lahko sklepamo, da interes kmetov je, da so člani zbornice, torej, da se povezujejo v organizirano obliko zastopanja, v okviru katere se lahko usklajujejo njihovi posamični in
skupni interesi.