Močno se je razširila praksa organov za vodenje upravnih postopkov, da v primeru, ko katerakoli oseba zahteva vstop v postopek kot stranka ali stranski udeleženec, organ de facto prekine upravni postopek za tisti čas, dokler sklep o tem, ali se tej osebi prizna pravica do vstopa v postopek, ne postane dokončen v upravnem postopku. Zato ima tako ravnanje organa za posledico nesprejemanje vsebinskih odločitev po Zakonu o upravnem postopku ali pa kateremkoli drugem predpisu. Mislimo, da za to ni opravičila, strankam v upravnem postopku pa predstavlja nedopustno administrativno oviro ter dobesedno na nekem področju razpad pravne države.