Ko mi je pripovedoval nek starejši gospod, ki še vztraja na svoji domačiji nekje na Poljanskem, je rekel: "Srce me je bolelo, ko so prišli delavci iz bivših republik gor. Nudili so jim stanovanje, nudili so jim kulturno prireditev v njihovem jeziku, nudili so jim prevoz, za nas, domačine, da bi vztrajali na kmetijah, da bi se nam malo izboljšal standard, pa ni bilo posluha." In če zdaj ta amandma oziroma ta zakon vsaj malo poskuša popraviti te krivice, ki so bile narejene slovenskemu kmetu, predvsem v visokogorju, da ima možnost dobiti koncesijo za upravljanje v državnih gozdovih, da bo s tem lažje preživel, bolj svobodno zadihal, zaživel, potem mislim, da smo nekaj krivic popravili, zato ta amandma oziroma cel zakon z veseljem podpiram.