Za vse druge je bilo bolje poskrbljeno, samo za tega visokogorskega kmeta ne. Ko mi je pripovedoval nek starejši gospod, ki še vztraja na svoji domačiji nekje na Poljanskem, je rekel: "Srce me je bolelo, ko so prišli delavci iz bivših republik gor. Nudili so jim stanovanje, nudili so jim kulturno prireditev v njihovem jeziku, nudili so jim prevoz, za nas, domačine, da bi vztrajali na kmetijah, da bi se nam malo izboljšal standard, pa ni bilo posluha."