Slovenski kmet je tudi najboljši stražar slovenskega ozemlja in žalostno je, da smo mu pred leti s podelitvijo 20-letnih koncesij odvzeli to vlogo v veliki meri in da smo jo podelili za ustvarjanje osebnih dobičkov in denarja in na nek način privatizacijo tega, tudi gozdov posledično, s strani tistih, ki jim ni osnovna povezava z gozdom ljubezen in prebivanje na tem območju. In zaradi tega so nujno pomembne spremembe na tem področju, dejstvo, ki sta ga že moja predgovornika izpostavila, da država od upravljanja z gozdovi ne dobi praktično ničesar, da se stanje glede na prejšnja gozdna gospodarstva, ki so bila v veliki meri izpostava tudi Udbe, upravljanja z njimi, se je financirala Udba, to se ve, iz tega, trpeli so pa kmetje, ki so bili tlačani. Takšno stanje se v veliki meri na nek način ohranja.