Vsi subjekti, ki spadajo pod okrilje varstva kulturne dediščine, tako arheologija, muzeji, spomeniki, "živa dediščina", so si med seboj tako različni, da jih je težko dati na isti imenovalec oziroma vse zapisati v en zakon. Vsaka stvar, pa naj gre tu za arheološke najdbe, muzeje, spomenike ali drugo dediščino, so v svojem bistvu tako specifične, da bi pravzaprav za vsak tak subjekt potrebovali svoj zakon, ampak, kot rečeno še enkrat, so združeni v tem obširnem zakonu. Vendar pa je po našem mnenju vseeno vloga in naloga države, da določi, katera dediščina je nacionalnega pomena, da jo je treba zaščititi bolj in ji nameniti več skrbi.