Vsekakor je zaradi tega potrebno omogočiti dejavnejše vključevanje kulturne dediščine v razvojne gospodarske in prostorske programe, za kar je nujno sprostiti toga in pretirana administrativna pravila in postopke. Poleg tega je bistven omejevalnik ohranitve razvoja dediščine tudi varstveni režim, naravnan kot sistem omejitev in prepovedi, ki ne dopušča razvojnim izzivom, da se oživijo in dajo zagon za obogatitev slovenskega prostora v smislu prepletanja vrednot dediščine z razvojnimi potrebami današnje družbe. Kulturna dediščina je pomembna javna dobrina in eden od dejavnikov razvoja, varstvo in ohranjanje pa v konkretnih primerih mora sloneti tako na nacionalnih in lokalnih pristojnih institucijah kot tudi v interesu samih uporabnikov v širšem smislu.