In samo v primeru, kadar se s takšno raziskavo zavestno posega in s tem slabša materialno stanje dediščine, mora takšna raziskava seveda bremeniti investitorja. V nasprotnem primeru bi dosegli to, da bi pravzaprav investitor lahko javni službi nalagal v nedogled nove in nove raziskave, kar bi bilo seveda tudi nesmotrno. Pravilna je tudi ugotovitev, da je dediščina ali, bolje bi rekla, vrednote dediščine so javna dobrina.