Mislim, da v bodoče je prav, da se to razmerje, tako kot ga bo ta zakon definiral, tudi v praksi uveljavi, ker je verjetno v interesu vseh, da se dediščina, ki jo je potrebno obnoviti, ki je nekje dosegla svoj rok trajanja, govorim predvsem o stavbni dediščini, na ustrezen način prenovi in omogoči njena ustrezna eksploatacija za tiste, ki naj bi od tega nekaj imeli. Tukaj mislim predvsem na te, bom rekel, dokaj stroge pristope, ki v preteklosti niso bili potrebni. Recimo, še danes se dogaja v mnogih primerih, da gre za neko stavbno dediščino, za neko hišo, ki je z nekim relativno milim režimom varovana, ko enostavno ni mogoče dobiti smernic, da se ta objekt podre in da se ga na podlagi smernic, ki so take, kot naj bi ta objekt izgledal, ponovno zgradi.