Druga ne tako nepomembna vprašanja, ki bi jih bilo treba dosti bolj občutljivo in preudarno razrešiti, so vprašanja, povezana z racionalizacijo. Resda so pripravljavci zakona in koalicija kasneje umaknili to kot temeljni cilj sprememb zakona in začeli opozarjati na druge spremembe, ampak če se ne bi ta čas spreminjali tudi pravilniki o normativih in standardih, potem bi bilo mogoče spregledati to začetno nerodnost, ki je pokazala na pravi namen vpeljanih sprememb. Ampak če upoštevamo samo razmerje med tistimi šolami, ki se jim je z novimi pravilniki stanje glede števila oddelkov, števila vključenih skupin v podaljšano bivanje ali pri pouku v zadnjem triletju, stanje poslabšalo, potem je število šol bistveno večje, tudi če upoštevamo šole, pri katerih se stanje ni ne izboljšalo ne poslabšalo. 88 šol, kjer je stanje ostalo enako, proti 104 šolam, kjer se je stanje izboljšalo, ne more biti več kot blizu 300, pravim blizu 300 šol, kjer se je stanje
poslabšalo.