Po drugi strani pa lahko pričakujemo ob morebitnem zastoju nadaljnjega reformiranja posledic ob nedoseganju evropskih in mednarodnih ciljev na področju šolstva, ki so usmerjeni v večjo avtonomijo strokovnih delavcev in posodabljanje šolskih programov v koraku s povečanjem konkurenčnosti, kar naj pozitivno prispeva k trajnejšemu znanju šolarjev in spodbujanju vseživljenjskega učenja in to vsekakor mora voditi v dviganje izobrazbene stopnje oziroma dosežka družbe. Sicer pa se je revolucionarna reforma šolstva že zgodila in za teh nekaj sprememb zakona o osnovni šoli tudi ne moremo z zagotovostjo in v naprej trditi, da bodo prispevali v izobraževalni in vzgojni sistem zgolj negativne posledice za mladino in starše, učitelje in družbo kot celoto. Vse spremembe in dopolnitve so več ali manj naravnane v luči izboljšav obstoječe ureditve, za kar se je pokazala potreba po prilagoditvi oziroma popravkih pretekle reforme šolskega sistema.