Zato se ob tej reformi šolskega sistema lahko po eni strani upravičeno sprašujemo, zakaj se naše šolstvo zopet prenavlja in ali bodo učinki sprememb pozitivno delovali na dvig kakovosti slovenskega šolskega prostora. Po drugi strani pa lahko pričakujemo ob morebitnem zastoju nadaljnjega reformiranja posledic ob nedoseganju evropskih in mednarodnih ciljev na področju šolstva, ki so usmerjeni v večjo avtonomijo strokovnih delavcev in posodabljanje šolskih programov v koraku s povečanjem konkurenčnosti, kar naj pozitivno prispeva k trajnejšemu znanju šolarjev in spodbujanju vseživljenjskega učenja in to vsekakor mora voditi v dviganje izobrazbene stopnje oziroma dosežka družbe. Sicer pa se je revolucionarna reforma šolstva že zgodila in za teh nekaj sprememb zakona o osnovni šoli tudi ne moremo z zagotovostjo in v naprej trditi, da bodo prispevali v izobraževalni in vzgojni sistem zgolj negativne posledice za mladino in starše, učitelje in družbo kot
celoto.