In drugo, kar je enako pomembno: Vlada ima dva različna kriterija; kadar gre za krivice, ki jih je tudi slovenska oblast povzročila, v mnogočem tudi z zakonom o denacionalizaciji, pa te zadevajo vprašanje vračanja materialne škode udeležencem v drugi svetovni vojni ali zadevajo pravice, ki jih niso pridobili najemniki v denacionaliziranih stanovanjih, je Vlada mnenja, da te pravice ne kaže urejati. Kadar gre za vprašanje denacionalizacijskih upravičencev, je mnenja, da jih je treba urejati ne samo v skladu z zakonom, ampak s svojevrstno uporabo zakona; s takšno uporabo zakona, da se pospešijo vsi postopki, da se vpliva na upravne delavce pa tudi poskuša vplivati na pravosodje - jaz upam, da ima minister prav, ko pravi, da se tega vplivanja vsaj na pravosodje ne bo dalo zagotoviti -, da se ne samo formalno pospešijo postopki, ampak tudi vsebinsko stvari rešijo enostransko. Vlada je že s spremembo zakona o državnem pravobranilstvu zagotovila, da so
ministrstva, se pravi politika, tista, ki reče, po kakšnih postopkih se bo vodilo vračanje podržavljenega premoženja.