Se pravi, zopet v tej demokratični državi, ki je postala članica Evropske unije, se zagovarjajo načela, ki pravzaprav ne zagotavljajo več enakosti pred zakonom. To jaz lahko razumem samo kot nevoščljivost in strah, da bi se stvari postavile na svoje mesto, tako kot so bile, hkrati pa iz razprave pravzaprav, ki je nekoliko tudi zmedena na trenutke, lahko razberemo, da pravzaprav točno ta zakon poskuša reševati in razbremenjevati strahov, posledic, ki so se tu prikazovale. Predvsem kar zadeva zemljišča, ki so sedaj v upravljanju ali pa ne katerih je javna infrastruktura, jaz mislim, da, bogu, je tu en člen, ki poskuša to zadevo rešiti.