To pa mora hkrati pomeniti tudi to, da uporabniki storitev upravnih enot ne bodo čutili prenosa pristojnosti z upravnih enot na pokrajine. Se pravi, storitve se morajo za uporabnike opravljati tam, kjer se upravljajo danes, oziroma je to mrežo potrebno še razširiti in dostopnost uporabnikov do upravnih storitev dejansko tudi omogočiti tam, kjer je za to potreba. Torej, hkrati gre za ohranitev stika s prebivalkami in prebivalci na območjih, kjer danes upravne enote delujejo, funkcionirajo in hkrati enotirni upravi sistem, ki bo pomenil, da na pokrajinskem nivoju ne bomo imeli ločene državne uprave od lokalne samouprave.