Se pravi, enotna stopnja je bila uporabljena v tem primeru kot nekaj, kar naj bi pravzaprav bilo nekaj pozitivnega - vsi dobijo več za enak procent. Ko je bila neka druga zgodba o enotni stopnji, sicer z neko drugačno poanto, je bilo to najbolj pregrešno, najbolj nesocialno, najbolj grdo, kar je moglo biti. Ob tem se pa nihče na sprašuje, da govorimo o proračunu, o izvornih prihodkih, davkih, ki se jih na ta način nekoliko več preloži v segment pokrajin, vsem v enakem procentu, seveda pa v zelo različnih absolutnih zneskih.