Po postopku je potrebno dokazati, da država prosilcu za azil ni nudila zaščite in sicer v smislu, da ga je neposredno preganjala ali da je pasivno odreagirala. Gre predvsem za primere, ko prosilec kršenje pravic, kaznivo dejanje ali diskriminatorno ravnanje prijavi policiji, ki ne ravna v skladu s svojimi pooblastili. Samo dejstvo, da prosilec pripada določeni rasi, veroizpovedi, posebni družbeni skupini, nacionalnosti ali političnemu prepričanju, ne zadošča za dokaz preganjanja.