Takšen zakon pa je lahko le odraz dejstva, da predlagatelj ni imel, kot prve prioritete pacienta, temveč je bolj zasledoval druge cilje v interesu drugih interesnih skupin. S sprejetjem zakona se bo tako že danes dejansko popolnoma in zakonsko ločila slovenska uradna medicina od tradicionalne, komplementarne in alternativne medicine in s tem odvzela zdravnikom svobodo pri odločanju o najbolj ugodnem načinu zdravljenja vsakega posameznika, s to potezo pa bo hkrati tudi odvzela bolnikom možnost svobodne in osveščene izbire zanje najbolj ugodnega zdravljenja. Vprašamo se lahko samo, kako v tej luči zveni Zakon o pravicah pacientov, ki uvaja to, kot eno izmed zelo pomembnih, temeljnih, splošnih pravic.