Da je stanje v visokem šolstvu in znanstveni sferi kritično, kaže premierjeva poteza, ko je sprejel odstop in zamenjal ministra, ki je odstopil, ker ni bil kos nalogam. Odstopljenemu ministru gospodu je bilo mogoče očitati kar nekaj resnih stvari oziroma napak: neoliberalen pristop k urejanju visokega šolstva, izključevanje socialnih partnerjev iz razprav o področju, ki ga je upravljal, podržavljanje raziskovalnih inštitutov, neupoštevanje smernic bolonjske reforme, nezmožnost dialoga, razdeljevanje državnih sredstev po strankarskem in cerkvenem ključu ob promociji naravoslovja, resno zanemarjanje družboslovja in humanistike. V mislih imamo omejevanje vpisa na družboslovne fakultete in proračunskih sredstev, hkrati pa velikodušno podeljevanje koncesij družboslovnim zasebnim fakultetam, zanemarjanje kakovosti visokega šolstva, popolno zanemarjanje IKT-eja.