Ko sem poprej govorila o zadovoljstvu ali nezadovoljstvu z resolucijo, če kdo, sem sama razlagala, da ima tak način, v že oblikovano besedilo sprejemati amandmaje zdaj enega, zdaj drugega predlagatelja, nebistvene, se razume, lahko za posledico samo nekoherentno besedilo. In res je bilo ne vem kolikokrat posebej opozorjeno, da bi bilo dobro resolucijo umakniti in jo nadomestiti z besedilom, ki bi bilo pač konsenzualno. Kakor hitro pa človek v tem Državnem zboru izrazi besedo konsenz, pa takoj vsi začnejo uporabljati totalne zaimke in pravijo, vsi se ne moremo o vsem uskladiti.