V Sloveniji so nekatere pravice pacientov opredeljene že v zakonodaji iz leta 1992, pri čemer so posebej določene pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki pripadajo le zavarovanim osebam, posebej pa pravice, ki jih ima vsakdo pod enakimi pogoji. Pri tem pa je praksa pokazala, da bolj kot vsebina posameznih pravic je problematičen način njihovega uresničevanja, saj so postopki nepregledni, zapleteni ali pa niso omogočeni. Ker se nekateri postopki celo prekrivajo, ker se nekatere splošne pravice pokrivajo s pravicami iz zdravstvenega zavarovanja, je bilo zakon o varstvu pravic pacientov nujno pripraviti.