Delitev na obče in pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja sledi deklaraciji o promociji pravic pacientov, in sicer loči dve vrsti pravic, splošne pravice pacientov, ki zagotavljajo neko raven kvalitete zdravstvenega varstva v določeni državi oziroma dostopnosti do zdravstvenih storitev in so odvisne od razvitosti družbe in s tem povezane zmogljivosti zdravstvenega sistema, in individualne pravice pacientov pa so tiste, ki so povezane s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami ter pacienta kot potrošnika. Pacientove pravice so večinoma odraz splošne dobrine človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato posamične pravice v zakonu pravzaprav pomenijo aplikacijo ustavno priznanih pravic na specifično področje družbenega življenja. To je zdravstveno varstvo.