Če pa bi se drugače dogovorili, pa bi se lahko tudi to uredilo na državni ravni. Sam namreč nikakor ne morem pristati na tezo, da so območne enote zdravstvenega zavarovanja oziroma Zavoda za zdravstveno zavarovanje pravzaprav tisto mesto, kjer ta proces varovanja pravic pacientov urejamo na nek formalističen način. Moj občutek je tudi, da zakon sledi nekemu, bom banalno rekel, upravnemu postopku, prva stopnja in druga stopnja, čeprav gre tukaj pri zagotavljanju pravic pacientov včasih do temeljnega vprašanja, ali so ljudje sploh informirani, ali so seznanjeni.