Tipičen primer je vzporedni habitalizacijski postopek, ki se izvaja izven okvira univerze in ki je bližnjica do določenih nazivov določenih ljudi, kar je zelo slabo. Drugi vidik avtonomije, ki je zanemarjen, je finančna avtonomija, programska avtonomija, ki se kaže v birokratskih zahtevah po tem, da vsaka sprememba fleksibilnih programov mora biti prijavljena in tako naprej. In pa avtonomija visokošolskih zavodov.