Reforma lokalne samouprave po osamosvojitvi naj bi bila namenjena skladnejšemu razvoju in naj bi pomenila decentralizacijo, v resnici pa je velika in neracionalna razdrobljenost občin pomenila na nek način tudi utrjevanje državne centralizacije. Čedalje več občin pa je decidirano, nesposobno opravljati tudi nekatere pristojnosti, ki so jim dane. Ta izkušnja bi nas morala opozarjati na potencialne napake in zablode pri ustanavljanju pokrajin, vendar se očitno Vlada iz tega ni ničesar naučila.