Vlada namreč meni, da direktiva, ki pridobivanje podatkov, o katerih je govor, omejuje na kazenske postopke v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji, ne terja ustrezne uskladitve našega zakona o kazenskem postopku, ker češ da direktiva prepušča državam članicam, da same določijo, katera so ta huda dejanja, in da država članica lahko pač oceni, v tem primeru Slovenija, da so v povezavi z ukrepom, ki ga opredeljuje direktiva, taka vsa kazniva dejanja, katerih storilce že preganjamo po uradni dolžnosti. V kazenskopravni teoriji pa vendarle velja določena gradacija grede stopnje nevarnosti določenih kaznivih dejanj za posameznika, družbo in državo, kakor tudi gradacija, kdaj, v katerih pogojih in ob katerih predpostavkah sme država uveljavljati določene ukrepe, s katerimi posega v človekove pravice oziroma v človekovo zasebnost v tem primeru. Poleg tega pa je treba upoštevati še zelo pomembno načelo sorazmernosti, ukrep mora biti sorazmeren cilju, mora biti
nujno potreben, zakonit in utemeljen oziroma obrazložen.