Posebej ker vemo, da je za to namenjena kupnina iz prodaje Slovenske industrije jekla v višini 104 mio. evrov. V tej prodaji pa vidimo mnogo spornega, spornega, vsaj menimo in pritrjujemo tistim, ki ocenjujejo, da država ni iztržila najvišje možne kupnine, saj se o ceni tudi ni pogajala skupaj z malimi delničarji, ki so zaposleni v Slovenski industriji jekla. In posledica tega je, da primerjave z velikimi svetovnimi železarji pokažejo, da je bila Slovenska industrija jekla prodana pod primerljivo tržno ceno, kar vidimo z revidirano knjigovodsko vrednostjo, ki je bila 219 evrov, ker je bil SIJ prodan po 190 evrov, torej nižje za 15% od knjigovodske vrednosti, je pri tej razliki zadeva očitna.