S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona predlagatelj ne posega v posebno zakonsko ureditev obrti, saj ocenjujemo, da je ta del gospodarstva še naprej potrebno z zakonom posebej urejati, predvsem zato, ker v Republiki Sloveniji obstajajo najmanj trije razlogi, ki opravičujejo ločeno obravnavanje obrtnega podjetništva tudi v bodoče, in sicer: raba in gospodarski razvoj obrti, tradicija obrti na Slovenskem ter ohranjanje oziroma krepitev sodobne konkurence. Najpomembnejši cilj predloga zakona je omogoči čim lažji vstop v obrtni del gospodarstva ter s tem omogočiti nadaljnji razvoj tega pomembnega dela slovenskega gospodarstva. Predlog zakona dosledno vpeljuje načelo odprave administrativnih ovir, kar pomeni dodatno zmanjšanje administriranja za gospodarske subjekte, tako da se odpravlja obrtno dovoljenje za obrtne dejavnosti, za katere ne bo določen kvalifikacijski pogoj, pri tistih dejavnostih, ko bo pa le ta določen, pa odpadejo
vsi administrativni postopki, ki so vezani z opravljanjem mojstrskega izpita, kar posledično pomeni tudi materialno razbremenitev stroškov opravljanja tega izpita.