Spoštovani predsednik, minister, spoštovani gledalci, gledalke doma pred televizijo, spoštovani kolegice, kolegi! Pred nami je zakon o zdravilstvu, ki, kot smo že povedali, 16 let ni mogel priti na naše delovne mize, da bi ga lahko sprejeli. Vem, da tudi že pred šestnajstimi leti so bili razni zdravilci, lahko rečemo sedaj zdravniki, kakorkoli jih imenujete, od Domančičev do Papuk, do, pokojnega dr., pa še bi lahko našteval, ki so morali v bistveno drugačnih časih delati in se po domače povedano, skrivati, da so sploh lahko delali svojo dejavnost.